Zasnova programa POTA

Začetki programa POTA segajo v šolsko leto 1996/97, ko je v Jegličevem dijaškem domu, ki deluje znotraj Zavoda Sv. Stanislava začel delovati misijonski krožek pod vodstvom Marije Leskovec. Krožek se je usmeril v pripravo in izobraževanje za mednarodne poletne tabore. Leta 2001 je bil organiziran eden prvih projektov misijonskega krožka. Ekipa osmih prostovoljcev se je odpravila v Indijo v zavod za slepe in gluhe otroke.

Kasneje je interes mladih naraščal, zato se je odprla priložnost sodelovanja tudi v Mehiki in na Jamajki. Ker je projekt že presegel kapacitete in zmogljivosti, so se povezali z novo ustanovljenim društvom slovenskih laiških misijonarjev LAMID in oblikovali skupne priprave za poletje 2005. Skupaj so organizirali naslednje misijonske poletne tabore: Angola, Madagaskar, Jamajka in Indija.

Od leta 2000 do februarja 2006 je v mednarodnih prostovoljnih taborih sodelovalo 80 mladih iz cele Slovenije. Na poletnih taborih so delovali v različnih centrih z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami – s slepimi in gluhimi otroci, otroci z duševno motnjo ter otroci z aidsom in HIV-om. Eden glavnih namenov poletnih taborov je bil, da se mladi seznanijo z misijoni in misijonskim delom, da podelijo njihove talente in čas z najbolj zapuščenimi ter jim pomagajo pri nakupu najnujnejše opreme za njihovo delo na misijonu. 

Decembra 2005 se pod okriljem Mladinskega informacijskega centra (MIC) pri sv. Jožefu oblikuje program POTA (ime izhaja iz poletnih taborov). Program je nastal kot odgovor na iskanje in želje mnogih prostovoljcev iz Slovenije, kako graditi boljši svet, ki bo temeljil na medkulturnem, medčloveškem in medverskem dialogu. Skupina POTA skrbi za pripravo, izvedbo in vrednotenje mednarodnih poletnih taborov za mlade, katerih glavni namen je mladim ponuditi kratko izkušnjo življenja in sodelovanja na enem izmed področij, kjer delujejo slovenski in drugi misijonarji.