V mislih mi ostajata dva utrinka. Prvi je iz misijona v Nagalandu, ko mi je neka punca (sirota) posodila (in hotela podariti) pulover, ker sta bila moja dva mokra. V tistem trenutku je bila (tudi materialno) ona bogatejša od mene. Drugi utrinek, ki mi ostaja, pa je iz Kalighara – nekega popoldneva sem kar obstal, ko sem se zavedel, da v hiši za umirajoče nekdo posluša glasbo, drugi poje, tretji se heca s svojim sosedom, četrti pa mi da »give me five«. Umirajoči včasih živijo veliko bolj kot mi, »zdravi«.
(Klemen, Indija 2010)