Ena najlepših izkušenj v mojem življenju, za katero sem Bogu neizmerno hvaležna. In misel, ki mi jo je s solzami v očeh rekla ena študentka, ko sva šle na sprehod večer pred slovesom: »Bojim se iti spat, ker vem da te jutri zadnjič vidim. Vendar, ko te bom zelo pogrešala, bom zvečer gledala zvezde in se preko njih pogovarjala s tabo. In prepričana sem, da boš ob pogledu na zvezde videla moje sporočilo in boš vedela, da mislim nate. In obljubi mi, da boš tudi ti prenesla sporočilo zvezdam zame. Kajti globoko si se dotaknila mojega srca in daljava ne more prekiniti te vezi…«
(Alenka, Kirgizistan 2009)