V sirotišnici, ko nisem zmogla nič več kot samo še biti tam, z otroki v njihovem svetu, sem spoznala, da je že to dovolj. Ko se ti zazdi, da nimaš(več)kaj dati, lahko daš največ- svoje bistvo, samega sebe – preprosto, svojo prisotnost in pozornost! “Vse to je dar, neizmerni dar Ljubezni…” Obstaja neskončna hvaležnost Njemu za vse, kar mi je bilo – in ki so mi bili – v tem času v DAR… Ta novi, tako drugačen svet me je tako zaznamoval in spremenil, da tudi moje življenje in moj stari svet nista in ne moreta več biti enaka kot prej, ampak sta drugačna… Bog, daj vsakomur izkustva in spoznanja drugačnega sveta!
(Juliana, Brazilija 2008)