Prvič, ko sem bila del POTA, je bilo leta 2009, ko sem se pridružila skupini POTA Slovenija. Leto zatem pa sem bila del projekta POTA Peru 2010. Naslednje leto sem spet sodelovala pri POTA Slovenija. V tistem času sem tudi začela delati na MICu in po Poloni (jeseni 2011) prevzela koordinacijo programa, koordinatorka sem bila torej leta 2012 in deloma v 2013, dokler nisem šla na porodniško. POTA dajo širino, pogled v svet, razumevanje samega sebe, odnosov, sveta … POTA ostanejo za vedno del tebe in neprestano kličejo, da si aktiven, da se vračaš, da prepoznaš priložnosti, kje lahko prispevam del sebe. POTA so se vedno del nas, naše družine, saj sem se po tistem se večkrat vrnili v Peru.
Menu