Časovnica

Spletna razstava ob 15-letnici POTA

POTA 15 let

1996

Zasnova programa POTA

Zasnova programa POTA

Začetki programa POTA segajo v šolsko leto 1996/97, ko je v Jegličevem dijaškem domu, ki deluje znotraj Zavoda Sv. Stanislava začel delovati misijonski krožek pod vodstvom Marije Leskovec. Krožek se je usmeril v pripravo in izobraževanje za mednarodne poletne tabore. Leta 2001 je bil organiziran eden prvih projektov misijonskega krožka. Ekipa osmih prostovoljcev se je odpravila v Indijo v zavod za slepe in gluhe otroke. Kasneje je interes mladih naraščal, zato se je odprla priložnost sodelovanja tudi v Mehiki in na Jamajki. Ker je projekt že presegel kapacitete in zmogljivosti, so se povezali z novo ustanovljenim društvom slovenskih laiških misijonarjev LAMID in oblikovali skupne priprave za poletje 2005. Skupaj so organizirali naslednje misijonske poletne tabore: Angola, Madagaskar, Jamajka in Indija. Od leta 2000 do februarja 2006 je v mednarodnih prostovoljnih taborih sodelovalo 80 mladih iz cele Slovenije. Na poletnih taborih so delovali v različnih centrih z otroki in mladostniki s..Preberi več

2005

Začetek programa POTA

Začetek programa POTA

Program POTA je bil ustanovljen pri organizaciji MIC (Mladinsko informacijski center). Ta je delovala ob duhovnem spremljanju jezuitov. V času ko so POTA delovala pod okriljem MICa, so jih spremljali p. Primož Jakop, p. Tomaž Mikuš, p. Albert Bačar in p. Rok Bečan.

Vtis prostovoljca 2005

“Daljna dežela, drugačne navade pa vendar je v njih želja in potreba biti ljubljen in najti svoj smisel v življenju. S pomočjo misijonskega tabora sem spoznala, kako veliko in občudovanja vredno poslanstvo opravljajo misijonarji. Ljudem, ki so živeli iz dneva v dan so prinesli zdravstvo in šolstvo ter Očeta. Mlada krščanska skupnost v Nagalandu je še zelo pristna v svoji veri in so mi bili zgled dobre krščanske skupnosti, katere bi z veseljem bila tudi sama. Zavedajo se pomembnosti svojih zgodovinskih korenin, ki so jih uspeli obdržati tudi zaradi krščanstva. Z veseljem sprejmejo človeka in so z njim pripravljeni deliti vse kar imajo, ne glede na to ali te vidijo prvič ali pa si njihov sosed, sorodnik, … Človek je za njih bedno brat ali sestra v pravem pomenu besede. Bogu sem hvaležna za to izkušnjo. Tam daleč sem začutila veliko hvaležnost za življenje in svoje starše. Odprlo mi je..Preberi več

2006

Koordinatorka programa Polona Kemperle (Malovrh)

Koordinatorka programa Polona Kemperle (Malovrh)

Že v otroštvu sem sanjala o tem, da bi šla kdaj na Madagaskar. V času študija sem bila z misijonarji zelo povezana in leta 2000 sem bila prvič na Madagaskarju. Ta izkušnja me je spremenila, obogatila in v marsičem na glavo obrnila pogled na življenje. Ko je bil potem nekega poletja na domačem župnijskem oratoriju, ki sem ga vodila, gost misijonar Janez Krmelj, in je izrazil željo, da bi pomagali pri izvedbi oratorijev na Madagaskarju, se je zgodil tisti klik – preskočila je iskrica. In začela sem sanjati. Seveda pa nisem bila edina. S podobnimi sanjami, željami in tudi že izkušnjami smo se leta 2005 povezali v Misijonskem središču in izvedli nekaj projektov. Naslednje leto, v začetku leta 2006, smo dobili svoje okrilje pri jezuitih na MIC-u in tam se je začel program POTA. Tako so POTA postala del mojega življenja in jaz del POTA. Trikrat sem bila del projekta..Preberi več

Projekti

Projekti

Albanija, Bosna, Indija, Jamajka, Madagaskar, Ukrajina

Vtis prostovoljca 2006

Tretji dan na Madagaskarju… Za nas se je začel nekoliko pozneje. Utrujenost, pozen klepet prejšnji večer in še kaj je bilo lahko razlog temu. Po zajtrku se odpravimo na sprehod po naši bližnji okolici – Akamasoi. Pridružijo se nam otroci, navihani in živahni kot vedno z nepogrešljivim nasmehom na obrazu in vprašanjema kako smo in kako nam je ime. Ko se vzpenjamo skozi naselje, nas spremljajo prijazni obrazi in pozdravi domačinov. Kako so nenarejeni, kako pristni! Sicer se zavedam, da smo zanje zanimivi že zato ker smo vazaha, vendar je v njihovem stiku z nami čutiti iskrenost. Ustavimo se pri kapeli Sv. Družine. Postaviti jo je dal oče Pedra Opeke, ki je pred kratkim umrl. K temu se je zaobljubil, ker je preživel Teharje. Jutri bomo v tej kapeli imeli slovensko sv. mašo. Takšne maše so vedno nekaj posebnega in zelo se je že veselim. Dalje gremo mimo kamnoloma, od..Preberi več

2007

Projekti

Madagaskar 2007

Brazilija, Indija, Albanija, Madagaskar, Slovenija, Ukrajina

Vtis prostovoljca 2007

Od vseh južnih in vzhodnih evropskih držav se me je s svojo revščino doslej najbolj dotaknila Albanija. Med poslušanjem zgodb sem se šele zavedel, koliko so ti ljudje pretrpeli. In kljub temu so vsi polni zagnanosti, da bi se izkopali iz revščine. Vsi se hočejo fotografirati, prav posebno doživetje pa je nakup mesa – prodajalec je sredi ulice zaklal kokoš in jo pripravil kupcu za pojedino! Ljudje si še znajo vzeti čas, opazujejo otroke pri igri, se pogovarjajo s sosedi … Dobili smo občutek, da vse teče tako preprosto – muslimani, kristjani in drugi – vsi v eni državi, pa vendar v slogi. Srečanja z ljudmi so bila prava obogatitev. Govorili so nam o problemu invalidov, za katere sploh ni poskrbljeno, ogled bolnišnice nas je šokiral. Tu je beda na socialnem področju skoraj nepredstavljiva. Misijonski tabor prinese človeku ogromno veselja in sreče, saj je podarjanje samega sebe največ, kar lahko..Preberi več

2008

Projekti

Gvajana 2008

Albanija, Brazilija, Gvajana, Indija, JAR, Madagaskar, Romunija, Slovenija, Ukrajina

Vtis prostovoljca 2008

V sirotišnici, ko nisem zmogla nič več kot samo še biti tam, z otroki v njihovem svetu, sem spoznala, da je že to dovolj. Ko se ti zazdi, da nimaš(več)kaj dati, lahko daš največ- svoje bistvo, samega sebe – preprosto, svojo prisotnost in pozornost! “Vse to je dar, neizmerni dar Ljubezni…” Obstaja neskončna hvaležnost Njemu za vse, kar mi je bilo – in ki so mi bili – v tem času v DAR… Ta novi, tako drugačen svet me je tako zaznamoval in spremenil, da tudi moje življenje in moj stari svet nista in ne moreta več biti enaka kot prej, ampak sta drugačna… Bog, daj vsakomur izkustva in spoznanja drugačnega sveta! (Juliana, Brazilija 2008)

2009

Poudarek: skupnost

Poudarek: skupnost

Osebnost: sv. Pavel

Projekti

Albanija, Brazilija, Indija, Kirgizistan, Madagaskar, Peru, Ukrajina

Vtis prostovoljca 2009

Ena najlepših izkušenj v mojem življenju, za katero sem Bogu neizmerno hvaležna. In misel, ki mi jo je s solzami v očeh rekla ena študentka, ko sva šle na sprehod večer pred slovesom: »Bojim se iti spat, ker vem da te jutri zadnjič vidim. Vendar, ko te bom zelo pogrešala, bom zvečer gledala zvezde in se preko njih pogovarjala s tabo. In prepričana sem, da boš ob pogledu na zvezde videla moje sporočilo in boš vedela, da mislim nate. In obljubi mi, da boš tudi ti prenesla sporočilo zvezdam zame. Kajti globoko si se dotaknila mojega srca in daljava ne more prekiniti te vezi…« (Alenka, Kirgizistan 2009)

2010

Poudarek: odnosi

Peru 2011

Osebnost: sv. Peter

Projekti

Peru, Brazilija, Madagaskar, Ukrajina, Albanija, Indija, Vietnam, Slovenija

Vtis prostovoljca 2010

Izkušnja tabora mi je spremenila življenje in celoten pogled na vse. Želim, da bi to izkušnjo doživelo čimveč mladih iz Slovenije, saj opažam, da se jih veliko zgublja in išče. Najtežja je pot do sebe, če to pot prehodiš, so vse ostale lahke. V tem taboru se ima prostovoljec priložnost spoznati sam s sabo, izkoristiti svoje talente, se učiti in izpopolniti sebe ter najti svojo pot. Seveda mora biti na to pripravljen in si mora sam to želeti. Veliko je delo, ki ga opravljate prostovoljci pri projektu POTA. Če boste kadarkoli potrebovali pomoč, se lahko obrnete name, saj sem vaša velika dolžnica. Hvala. (Mateja, Brazilija 2010)

2011

Poudarki: ljubezen pri delu, veselje, skupnost, spoštovanje različnosti, molitev

Romunija 2011

Osebnost: sv. Mati Terezija

Projekti

Brazilija, Indija, Madagaskar, Peru, Romunija

Vtis prostovoljca 2011

V mislih mi ostajata dva utrinka. Prvi je iz misijona v Nagalandu, ko mi je neka punca (sirota) posodila (in hotela podariti) pulover, ker sta bila moja dva mokra. V tistem trenutku je bila (tudi materialno) ona bogatejša od mene. Drugi utrinek, ki mi ostaja, pa je iz Kalighara – nekega popoldneva sem kar obstal, ko sem se zavedel, da v hiši za umirajoče nekdo posluša glasbo, drugi poje, tretji se heca s svojim sosedom, četrti pa mi da »give me five«. Umirajoči včasih živijo veliko bolj kot mi, »zdravi«. (Klemen, Indija 2010)

2012

Koordinatorka programa Marjeta Mah (Pišljar)

Koordinatorka programa Marjeta Mah (Pišljar)

Prvič, ko sem bila del POTA, je bilo leta 2009, ko sem se pridružila skupini POTA Slovenija. Leto zatem pa sem bila del projekta POTA Peru 2010. Naslednje leto sem spet sodelovala pri POTA Slovenija. V tistem času sem tudi začela delati na MICu in po Poloni (jeseni 2011) prevzela koordinacijo programa, koordinatorka sem bila torej leta 2012 in deloma v  2013, dokler nisem šla na porodniško. POTA dajo širino, pogled v svet, razumevanje samega sebe, odnosov, sveta … POTA ostanejo za vedno del tebe in neprestano kličejo, da si aktiven, da se vračaš, da prepoznaš priložnosti, kje lahko prispevam del sebe. POTA so se vedno del nas, naše družine, saj sem se po tistem se večkrat vrnili v Peru.

Geslo: Zaupaj in deluj.

Brazilija 2012

Osebnost: Pedro Opeka

Projekti

Peru, Brazilija, Madagaskar, Indija, Bolivija, Slovenija

Vtis prostovoljca 2012

Delo v psihiatrični bolnišnici je bilo zame hkrati najlepše in najtežje. Bila je prva moja izkušnja takega »ta pravega« druženja ljudmi z motnjo v duševnem razvoju in zato nov izziv. Priznam, da se mi je bilo težko navaditi na vonj, saj pacienti nimajo pravega občutka za osebno higieno, vsak ima svoje specifike in potrebuješ nekaj časa, da se ob vsakem naučiš pravilno ravnati. Pa vendar so ravno oni tisti, ki z iskrenimi objemi in nasmehi poplačajo ves tvoj trud in čas, ki si ga vložil v delo. Glede na lego sonca so si zapomnili kdaj prihajamo in odhajamo in vsak dan nas je domov pospremil stavek »Hasta maňana.« (»Se vidim jutri.«), ki ga je seveda pospremil objem. Zame so to izkušnje, ki so neprecenljive, ker že zdaj opažam, da sem se iz njih ogromno naučila in s tem rastem. Čez čas se bom mogoče spomnila kaotičnega prometa, mrzlih stanovanj in..Preberi več

2013

Geslo: Tukaj sem!

Kostarika 2013

Osebnost: očak Mojzes

Projekti

Peru, Ukrajina, Kostarika, Bolivija, Malavi, Madagaskar, Brazilija, Slovenija

2014

Geslo: Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu. (Gandhi)

Malavi 2014

Osebnost: Nelson Mandela

Projekti

Madagaskar, Malavi, Mozambik, Peru, Brazilija, Indija, Slovenija

2015

Koordinator programa Krištof Fajdiga

Koordinator programa Krištof Fajdiga

Krištof Fajdiga, koordinator POTA leta 2015, se je programu POTA pridružil v letu 2010, ko se je udeležil projekta v Peruju pri sestri Andreji Godnič. K temu ga je pripeljala želja po pustolovščini in občutek, da naredi nekaj dobrega. Preden je postal koordinator POTA, je sodeloval v ožjem timu programa ter soustvarjal usposavljanja in delavnice.

Geslo: Naj se brezbrižnost spremeni v bližino. (p. Frančišek)

Filipini 2015

Osebnost: papež Frančišek

Projekti

Angola, Madagaskar, Etiopija, Bolivija, Brazilija, Filipini, Indija (2x), Slovenija

Vtis prostovoljca 2015

Važno je odpreti svoje srce in ljudje z različnih koncev sveta se sporazumejo, se vzljubijo in skrbijo drug za drugega. Zato so dobri ljudje lahko povsod doma in z vsemi prijatelji! In to dejstvo je vredno znova in znova preizkušati. Pri prostovoljstvu hitro nasedemo tisoč zunanjim stvarem – delavnice, delo, materiali … v osnovi pa sem sama našla čisto preprosto stvar: izmenjava zaupanja, človečnosti. Ko sta si dva človeka blizu, ker pustita ob strani vse predsodke in si dovolita biti prijatelja, enakovredna. Prostovoljec je zame prijatelj. Torej se nima za nič več od tistega, ki mu pomaga. Prijatelj je in je torej pripravljen poslušati, pomagati, pa tudi sprejeti in se učiti. Uživati v novem odnosu. (Uršula, Indija 2015)

Praznovanje 10-letnice programa

Praznovanje 10-letnice programa

Leta 2015 je program POTA praznoval 10 let. Obletnice so se spomnili 19. novembra s koncertom, ki je imel geslo: “Mnogo obrazov enega sveta.”

2016

Geslo: Bodi velik v majhnih stvareh. (sv. Frančišek Ksaverij)

Zambija 2016

Projekti

Zambija, Madagaskar, Kazahstan, Indija, Brazilija

2017

Koordinatorka programa Katarina Kolšek

Koordinatorka programa Katarina Kolšek

Verjamem, da se vedno zgodi to kar nam je namenjeno oz. nas vodi Njegova roka na prava pota. Tako se je naključno pričela tudi moja POTA zgodba, ko sem 2014 vodila tečaj angleščine na MIC-u in me je na hodniku nagovorila Polona, takratna koordinatorka programa POTA. Povabila me je na informativno srečanje, kjer sem se zaljubila na prvi pogled v idejo misijonskega dela v tujini. Za projekt v Indiji sem se odločila zaradi pisane kulture, ki je tako drugačna od naše. In res je izkušnja izpolnila vsa pričakovanja; ekipa so-prostovoljk je bila čudovita, tekom priprav sem se o sebi veliko naučila in izkušnja Indije me je zelo spremenila. Izkusila sem kako lahko zgolj kratek stik z misijonom mladega človeka spremeni v globino. Ravno ta osebna izkušnja me je motivirala, da sem se 2015 odločila sodelovati še na projektu v Sloveniji ter 2017 v Mehiki. Vsakič je bila priključitev ekipi prostovoljcev..Preberi več

Geslo: V vsem ljubiti in služiti.

Brazilija 2017

Projekti

Zambija, Slovenija, Mozambik, Mehika, Madagaskar, Kazahstan, Indija in Mijanmar, Brazilija, Bolivija

Vtis prostovoljca 2017

Preden sem prišla v bolnico, je v meni vladal strah, s kakšnimi ljudmi bom imela opravka. Ko sem se s tem strahom soočila in majavih nog vstopila v bolnišnico, se je ta v hipu sesul – nadomestila pa ga je čisto nova, nepoznana dimenzija ljubezni. Taka, ki se razvije samo ob nekom, ki te brezpogojno ljubi. In ponavadi ravno nekdo, ki ima kakšno telesno ali duševno pomanjkljivost, to najbolj zna. (Vida, Bolivija 2017)

Prelomnica

Prelomnica

Septembra 2017 se program POTA nadaljuje pod organizacijo Društvo SKAM.

2018

Geslo: Štejejo dejanja, storjena iz srca.

Geslo: Štejejo dejanja, storjena iz srca.

Projekti

Tajska, Mozambik, Madagaskar, Indija 2x, Brazilija, Bolivija, Ukrajina

Vtis prostovoljca 2018

Če bomo mladi ljudje brezbrižni do dogajanja v manj razvitih državah, ne bomo nikoli napredovali kot družba. Pota izkušnjo priporočam vsem, ki so radovedni in želijo spoznati svet, zunaj varnega zavetja razvitega sveta. Z vsakim poceni kosom oblačila, ki ga kupim, tudi sama prispevam za bedo in nadaljevanje izkoriščanja na drugem koncu naše Zemlje. Zdi se mi, da je prav, da izkusimo naš skupen svet tudi skozi bedo drugega. Le tako bomo lahko opozarjali na krivico in na potrebnost pomoči. Konec koncev smo vsi prebivalci iste Zemlje in njihova usoda je tudi naša skupna. Resnično sem vesela, da sem se odločila pridružiti projektu POTA, saj mi je bilo to poletje eno najlepših do sedaj. Toliko smeha, plesa, slabih cest, osupljive narave, otroških nasmehov in dobre hrane. Najbolj pa je pomembno to, da so me Malgaši naučili kako uživati v trenutku in biti hvaležna za vse kar imam. Res nepozabna izkušnja..Preberi več

2019

Prelomnica

Prelomnica

Januarja 2019 je bila ustanovljena Katoliška mladina, ki je pod svoje okrilje prevzela program POTA. 

Geslo: Vi ste sol zemlje.

Geslo: Vi ste sol zemlje.

Projekti

Tajvan, Tajska, Mozambik, Madagaskar, Indija 2x, Brazilija, Bolivija

Vtis prostovoljca 2019

Celotna izkušnja misijona, z vsemi pripravami, mi je veliko prinesla na osebnostnem in duhovnem področju. Pridobila sem nove vrline, poznanstva …, ki so mi odprla vrata tudi do drugih projektov. Obisk Mozambika je bil zame kot točka v moji osebnosti rasti, ki pa se tako ali tako nikoli ne konča. Ko sem prišla v Slovenijo, sem izjemno hitro zapadla v ta naš »nori« tempo življenja. V svet, kjer ti je spet vse tako samoumevno, in kjer se moram Vedno znova spomniti na Mozambik. Tam nima vsak svojega telefona, topla voda in šolstvo pa nista nekaj samoumevnega. V srcu mi bo za vedno ostala srčnost in preprostost domačinov. Zagotovo ena najboljših izkušenj do sedaj. Bila sem postavljena pred številne nove izzive, ob tem pa se pridobila veliko novega znanja in poznanstev, ki so mi odprla vrata do novih priložnosti, za katere sem hvaležna!« (Ida, Mozambik 2019)

2020

Geslo: Tukaj sem, pošlji mene.

Koordinatorka programa Tinkara Jerkič

Koordinatorka programa Tinkara Jerkič

Moja zgodba s programom POTA se je začela leta 2017, ko me je že nekaj let zapored vodila želja po služenju v Afriko. Nisem vedela, kaj lahko pričakujem, še manj pa, da bom julija 2020 postala koordinatorka programa. Po projektu Zambija 2017 sem se eno leto kasneje udeležila projekta na Madagaskarju. Nato sem se pridružila ožji ekipi programa s pričakovanjem, da močno izkušnjo POTA omogočim še ostali, bodočim prostovoljcem. Želja po tem, da ponovno začutim utrip Madagaskarja, je bila dovolj velika, da sem decembra 2019 ponovno obiskala slovenske misijonarje in tamkajšnje otroke. Morda se še ne zavedam izziva, ki me čaka prihodnja tri leta, s prvim izzivom se srečujem že sedaj. Verjamem, da bom lahko z ekipo, ki mi je bila dana, zmogla tudi to. Veselim se vsakega srečanja, usposabljanja, spoznavanja novih prostovoljcev in izpopolnjevanja poslanstva koordinatorja.

Projekti

Prvič v 15 letih so bili projekti (Indija 2x, Mozambik, Brazilija, Madagaskar, Tajska/Bolivija) zaradi koronavirusa odpovedani.